RAČUNALNIŠKO PODPRTA VAJA KOT POMEMBEN DEL PROCESA UPRAVLJANJA NEPREKINJENEGA POSLOVANJA

by Andreja Marinčič, mag.

Posted on February 25, 2016



Računalniško podprta vaja (RPV) zagotavlja kvalitetno individualno in kolektivno usposabljanje v osnovnih veščinah odločanja in poveljevanja na različnih ravneh v vsaki organizaciji. Na vajah se simulacijski model in informacijska tehnologija uporablja za spodbujanje in nadzor procesov presojanja razmer in odločanja znotraj organizacije. Uporaba simulacijskega modela na računalniško podprti vaji je nepogrešljiva učna metoda, ki dinamično predstavlja operativne pogoje ter družbene procese realnega sistema v sintetičnem okolju. V dinamičnem sistemu usposabljanja je uporabljeno digitalizirano območje in oprema, ki omogoča udeležencem vaje pridobivanje novih znanj in veščin ter vedenja. Vsaka RPV predstavlja istočasno tudi raziskovalno metodo kajti za pripravo izpolnjuje nekaj kriterijev, ki ji to omogočajo: novost problema, pomembnost in uporabnost rešitve problema za prakso, stopnja zainteresiranosti za rešitev problema, razpoložljiva oprema in drugi pogoji, ki so potrebni za raziskovanje, aktualnost rezultatov raziskav in možnosti za rešitev problema s pomočjo raziskovanja.

RPV se je v zadnjih desetletjih uporabljala predvsem za pripravo nacionalnega in mednarodnega varnostnega okolja za elemente strateške, operativne in taktične ravni odločanja, z namenom pravočasnega in primernega odgovora na varnostne odklone v kompleksnem okolju. Metodologija RPV postaja vedno bolj nepogrešljiva metoda testiranja tudi znotraj korporativnega okolja, skozi proces neprekinjenega poslovanja. Različni tipi organizacij se vedno bolj zavedajo pomena zunanjih in notranjih negativnih vplivov okolja, ki lahko resno ogrozijo njeno poslovanje, ugled, ali celo obstoj. Ker je možnih incidentov čedalje več, se je za krepitev odpornosti pred takimi dogodki, zagotavljanje nemotene izvedbe poslovnih procesov, za čimprejšnje okrevanje po izpadu ter pravilno ukrepanje ob samem dogodku, potrebno sistematično in celostno lotiti zagotavljanja neprekinjenega poslovanja. Le tako lahko organizacija zmanjša in nadzoruje notranja ter zunanja tveganja vse bolj kompleksnega okolja. Glavni in ključni namen neprekinjenega poslovanja je po novem ISO 22301: »sposobnost organizacije, da po incidentu nadaljuje z dobavo proizvodov in/ali storitev na sprejemljivi vnaprej določeni način « oziroma » Upravljanje neprekinjenega poslovanja (BCM) je definiran kot holističen pristop, ki identificira potencialne grožnje organizacije ter njihov vpliv na vse poslovne procese.

Hkrati proces upravljanja neprekinjenega poslovanja predstavlja osnovni okvir za vzpostavitev sistema poslovne »odpornosti« na vsa tovrstna tveganja, ki vplivajo na ugled, ključne nosilce organizacije, dodano vrednost in ostale pomembne elemente uspešnega in stabilnega poslovnega razvoja organizacije (ISO 22301:2012).

Za uspešen proces upravljanja neprekinjenega poslovanje znotraj posamezne organizacije (Business continuity management) je potrebno vzpostaviti modela Plan-Do-Check-Act (PDCA) (glej sliko 1). To pomeni, da v prvi fazi izvedemo načrtovanje, kjer je ključna analiza ključnih tveganj za podjetje (Risk Assessment). Sledi faza implementacije in operativnega delovanja, kjer se opredeli načrt neprekinjenega poslovanja. Ključ druge faze BCM je nepogrešljivo usposabljanje, testiranje in vaje zaposlenih glede opredeljenih postopkov znotraj načrta neprekinjenega poslovanja. To lahko izvedemo s pomočjo RPV za podjetja, kjer zaposleni in pripadajoče podjetje ugotovi, kako so pripravljeni na potencialna tveganja. Iz tega potem izhajata še faza 3. in 4., kjer preverimo, redefiniramo in na novo vzpostavimo načrt neprekinjenega poslovanja.


Slika 1: PDCA model



Podjetje Dr DM d.o.o. ponuja za organizacije in podjetja izvedbo RPV po fazah, in sicer: načrtovanje in priprava, izdelava primernega scenarija, izvedba in končna analiza.



Pravočasno in kakovostno načrtovanje vaje je izhodišče za pripravo in izvedbo vseh vaj, posebej pa to velja za RPV. Pri načrtovanju se mora upoštevati logično zaporedje postopkov, ki jih mora opraviti načrtovalec:

  1. preučevanje in ocena vsebin in razmer za izvajanje vaje,
  2. določanje teme, cilja in učnih vprašanj,
  3. določanje udeležencev (zaposleni, dobavitelji, ...)
  4. izdelava elaborata oziroma načrta vaje (kdo bo izvedel vajo, urnik, viri,...)
  5. načrtovanje materialno-finančnih sredstev.

Uspeh vaje je predvsem odvisen od izvedenih organizacijskih priprav, individualne in kolektivne pripravljenosti udeležencev in kvalitete izdelave dokumentov načrta. Ključna je opredelitev ciljev, kjer je osnovni cilj RPV v organizaciji, usposabljanje zaposlenih skozi proces sprejemanja odločitev na podlagi izdelanega scenarija in seznama incidentov (Master Event list/Master Incident List).

Sledi faza izvedbe RPV, kjer vadbenci oziroma zaposleni urijo svoje sposobnosti odločanja skozi simulacijo določenega seznama potencialnih incidentov (MEL/MIL), ki se lako zgodijo v pripadajoči organizaciji (vpliva na podjetje kot tudi na njihove dobavitelje in končne kupce). Tekom izvedbe vaje, simulacijski modeli predstavljajo interakcijo med posameznimi udeleženci v sintetičnem okolju. Hkrati omogoča prenos informacij (tekst, slika, zvok) med vadbenci ter vodstvom vaje v realnem času.

Končno fazo RPV predstavlja analiza, ki je namenjena določitvi novih smernic in določb načrta neprekinjenega poslovanja. Rezultati analize oceni izvedenec vaje ter višje vodstvo managementa.

Za doseganje najvišje stopnje poslovne »odpornosti« na ključna tveganja je potrebna opredelitev (Risk assessment) ter letno izvajanje RPV. Podjetje Dr DM d.o.o., skupaj s partnerjem 4C Strategies ponuja celovit sistem Računališko-podprtih vaj za organizacije in podjetja.

Slika 2:Model usposabljanja skozi EXONAUT računalniške program


Z rednim usposabljanjem vodilnih kadrov v podjetjih, se povečuje njihova sposobnost pravočasne zaznave groženj lastnim procesom in dviguje kakovost odločitev, ki zagotavljajo pravočasno dobavo izdelkov ali storitev na vnaprej dogovorjen način. S pomočjo našega podjetja, Dr DM d.o.o., lahko povečate učinkovitost Vašega procesa odločanja, ohranite tržni ugled in uspešno načrtujete kritične elemente upravljanja poslovne neprekinjenosti.


VIRI:

Cayirci E., Marinčič D. (2009) Computer Assisted Exercises and Training: A Reference Guide. Hoboken, New Jersey: Wiley & Sons, Inc. Publication.

Crichton M. (2001) Training for decision making during emergencies. Aberdeen: University of Aberdeen, Department of Psychology.

Briggs R., Edwards C. (2006) The Business of Resilience Corporate security for the 21st century. London: DEMOS. Retrieved January 17, 2013. Dostopno na www.demos.co.uk.

Marinčič D. (2002) Računalniško podprta vaja kot oblika usposabljanja sestavin mirovnih sil za mirovne operacije. Magistrska naloga. FDV. Ljubljana.

Božič F.(?) S sistemom neprekinjenega poslovanja do zmanjševanja tveganj. Dostopno na http://www.fvv.um.si/konferencaiv/zbornik/bozic.pdf, 18.1.2016.

ISO22301 (2012) in SIST EN ISO 22301:2014. Družbena varnost- sistem vodenja neprekinjenega poslovanja- Zahteve. Licenca za Dr DM d.o.o.

Slika 1:PDCA model; dostopno na http://orbit.co.com/business-continuity/, 18.1.2015.

Slika 2: Model usposabljanja skozi EXONAUT računalniške programe; 4C Strategies Presentation.