ANALIZA VARNOSTNE SITUACIJE IN IZVEDBA UKREPOV ZA OBVLADOVANJE TVEGANJ PRI ŠIRITVI NA NOVO TRŽIŠČE (IRAN)

by Andreja Marinčič, mag.

Posted on February 23, 2016

---

1 UVOD

Srednjeročni strateški načrt našega farmacevtskega podjetja predvideva v letu 2015/2016 širjenje del proizvodnje tudi na Bližnji Vzhod, s ciljno usmerjenost v Iran. Pred sprejetjem končne odločitve strateškega managementa, je potrebno opraviti podrobno analizo poslovnega okolja regije Bližnjega Vzhoda ter države Irana, s poudarkom na ključnih varnostnih tveganjih (geo-politično stanje) in groženj vezanih na Iran. Poleg tega bo oddelek za korporativno varnost opravil še multivarintno analizo Irana, kjer bomo s pomočjo več kot 40 uporabljenih spremeljivk, 5 družbenih skupin (geografska, demografska, socialna, ekonomska in politična skupina) natančno določili, kam je najbolje seliti proizvodnjo (katera provinca), za uspešno poslovanje. Skozi omenjeno analizo bomo pod vsako družbeno skupino opredelili tudi varnostne odklone in posebnosti, ki so pomembna za naše poslovanje v poslovnem okolju Irana (npr. pridobivanje outsourcinga, kultura poslovanja, delovne navade, čas delovanja proizvodnje, konkurečno okolje, pravne podlage....). Z vsemi pridobljenimi podatki analiz ter informacij iz odprtih virov (obveščevalna dejavnost) bomo na koncu opredelili načrt aktivnosti našega oddelka za korporativno varnost, za uspešno izvedbo procesa zagotavljanja delovanja korporativne varnosti v primeru, da se seli del proizvodnje v Iran. V načrtu bomo za vsako ključno tveganje opredelili možne rešitve obvladovanja tveganj in načrtovanja organizacije dela ter ukrepov korporativne varnosti.

Torej v nadaljevanju bomo najprej spoznali in opredelili geo-politično stanje v regiji Bližnjega Vzhoda (bližnja okolica Irana), sledi analiza dinamičnega družbenega okolja Irana (multivariantna analiza in kvalitativen opis pomembnejših družbenih dimenzij) ter načrt obladovanja tveganj za uspešno selitev in poslovanje na tržišču Irana.

---

2 GEO-POLITIČNO STANJE V REGIJI BLIŽNJEGA VZHODA

Bližnji Vzhod je od nekdaj predstavljal simbol »križišča« različnih kultur, religij, zgodovine, trgovanja med Evropo, Afriko in Azijo. Po razpadu največjega in dolgotrajnega Otomanskega imperija, se je pričelo obdobje Britanske in Francoske imperilistične politike osvajanja, kateri poudarek je bil na izkoriščanju ozemlja bogatega z naravnimi viri. Zaradi Evropskega kolonializma (primitivne demokracije), pomanjkanja lastne identitete, so bile države Bližnjega Vzhod obsojene na avtokratsko vladavino, ki še danes ostaja glavna oblika vladanja.

V Egiptu, kjer že leto in pol, vlada avtokratski režim Al Sisa, so zabeležili skoraj 1.000 smrtnih obsodb (enako metodo so uporabljali Nacisti v totalitarnih režimih). Sirija, Irak in Libija ostajajo zaznamek krvavih civilnih spopadov in prav vsaka izmed njih je na robu propada. Nove oblike proto-držav¹ doživljajo porast, najbolj razvpit primer je Islamska država (imenovana kar ISIS). Njene korenine izhajajo iz teroristične skupine Al Qaeda, katere glavni cilj ni samo uničenje državnih meja temveč tudi političnih tokov v svetu Islama. Za Iran in Sirijo, ISIS predstavlja eno od ključnih groženj za njun obstoj in ovira prosto pot do Mediterana (The Islamic State and the redistribution of geopolitics in the Middle East, http://www.theinternationalpolicy.com/the-islamic-state-and-the-redistribution-of-geopolitics-in-the-middle-east/, 03.12.2015). Najslabši možni scenarij vseh skoraj navedenih držav, ki skupaj igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji in prodaji naravnih surovin (nafta in plin), da postanejo »propadle države«² . Poleg tega se trenutno odvija navečja humanitarna kriza po Rwandi (1994), kjer se masovno število Sirijskih beguncev (zaradi delovanja terorostične skupine ISIS) seli v EU, kar povzroča ekonomske-politične spremembe na svetovni ravni. Na spodnji sliki (Slika 1) lahko vidimo, da je do 19.08.2015, svet preplavilo okoli 4 milijone Sirijskih beguncev ter 12, 2 milijonov Sirijcev še vedno potrebuje pomoč znotraj Sirije. Iz slike je razvidno, da je Turčija najbolj obremenjena s sirijskimi begunci, medtem ko Iran (poročilo iz 11.09.2015, Aljezeera, Iran has a duty to take in Syrian refugees, http://www.aljazeera.com/indepth/opinion/2015/09/iran-duty-syrian-refugees-150910081439202.html150910081439202.html, 04.12.2015) še do danes ni sprejel nobenega sirijskega begunca.

Slika 1: Število beguncev v regiji Bližnjega Vzhoda zaradi Sirijske krize (število do 19.08.2015).
Vir: http://www.vox.com/2015/9/5/9265621/syrian-refugee-charts, 03.12.2015.

Ne-podpiranje begunske politike s strani Irana, predstavlja kontradiktorno noto, saj Iran kot regonalna šiitska sila zapravlja letno miljarde, dostavlja orožje in vojaške svetovalce, kredite, naftne trgovske transakcije, vse za podpora Sirskega predsednika (Assada). Sirija predstavlja glavo tranzicijsko točko Iranskega orožja do Lebanonskega Šiitskega islamskega gibanja, Hezbolah. Iran naj bi poleg podpore Assada in Hezbolah, predlagal tudi miren sporazum v Siriji, ki bi se lahko kulmulirala v neodvisne, več-strankarske volitve. Prvič je bilo takšno Iransko stališče predstavljeno na Dunajski konvenciji velikih svetovnih velesil (BBC News, Syria crisis: Where key countries stand, http://www.bbc.com/news/world-middle-east-23849587, 03.12.2015).

S sistemom zavezništva Sirije, Hezbolah (Lebanon), Hamasa (Palestina) in Irak-a, je Iranski režim postal nepogrešljiv del politike ZDA, ne samo za Irak, temveč tudi za stabilen izhod iz okupiranega in kritičnega Afganistana.

Nekateri analitik napovedujejo tudi potencialno hladno vojno med Savdsko Arabijo in Iranom- tradicionalna sovražnika, ki se borita za hegemonijo v Muslimanskem svetu, ali drugače, večen boj med Suniti in Šiiti- kjer bi po analitičnih ocenah, Jemen postal prvo bojno žarišče.

Čeprav, Savdska Arabija, Katar in Turčija, z več ali manj določeno podporo s strani ZDA, podpirajo razne »uporniške« skupine in paravojaške formacije v Libiji in Siriji, kontrolirajo oziroma slabijo svoje sovražnike in hkrati je njihov položaj med zavezniki velikokrat v nasprotju z njihovim delovanjem. Čisto jasen primer omenjene politika dvojnega delovanja je Savdska Arabija in Turčija, v odnosu do ISIS, strateškega sovražnika, ki istočasno lahko služi kot taktično orodje za slabitev glavnega sovražnika- Sirskega režima in Irana.

Poleg etničnih, religijskih in ideoloških tenzij je potrebno omeniti še vedno trajajočo, dolgo in finančno obremenjujoča (ocenjeno na 8.6 milijonov dolarjev) vojno, med ZDA in Irakom, ki še zdaleč ni blizu glavnega vojaškega cilja ZDA, to je uničenje ISIS-a. Prav zaradi tega med analitiki obstaja bojazen, da se bo ZDA v prihodnje odločil za bolj agresiven ofenzivni nastop proti silam v ISIS-a v Iraku (Claudia Cinatti, The Middle East or a Geopolitics of Chaos, http://www.leftvoice.org/Middle-East-or-Geopolitics-of-Chaos, 02.12.2015).

Najnovejše dogajanje na Bližnjem Vzhodu, poročilo Economista na dan 02.04.2015, govori o zasedanju Iran-a in šest svetovnih velesil (ZDA, Rusija, Kitajska, VB, Francija in Nemčija) na Dunaju. Osrednja tema zasedanja je bila omejitev in razorožitev Iranski zmožnosti razvoja atomske bombe za celo dekado, v zameno za preklic ekonomsko-političnih sankcij s svetovnimi velesilami. Prejšnji mesec je Iran pričel z dejansko implementacijo podpisanega dogovora³ (JCPA dogovor), kar v svetovnem merilu predstavlja diplomatsko rešitev največje svetovne grožnje (po besedah ameriškega predsednika Barack Obama). Za ekonomski svet upajo na odprto poslovanje⁴ (predvsem vnos tujih investicij) z Iranom in možnost nadaljnega razvoja države in ustvarjanja novih mednarodnih povezav. Seveda pa je tudi nejasno kaj pravzaprav podpisan sporazum pomeni za »divji« Bližnji Vzhod. Kot smo omenili, štiri Arabske državljanske vojne se v tem trenutku odvijajo v Iraku, Siriji, Libiji in Jemenu, kjer Iran, ZDA in Savska Arabija na svoj način podpirajo mešanico sprtih strani, kot prikazuje spodnja slika (Slika 2). Konflikt odraža večplastno razhajanje religij (predvsem med Šiiti in Suniti), ideologij (predvsem ISIS), etnij in razredov (preprodaja orožja, preprodaja naravnih surovin,..). Po mnenju večine največji sektaški razkol obstaja med Iranom (podpira Šiite in njegove zaveznike), medtem ko Savska Arabija podpira vsaj nekaj Sunitov (The Middle Eastern mesh, http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2015/04/daily-chart-0, 04.12.2015).

Slika 2: Glavni akterji konfliktov na Bližnjem Vzhodu
Vir:http://www.economist.com/blogs/graphicdetail/2015/04/daily-chart-0,04.12.2015.

Največji kritiki pravijo, da največji in edini resen problem ostaja v režimu Assada (Sirija) in ne ISIS-a. Režim Assada je po njihovem mnenju politika »uničenja, vsega kar mu stoji na poti«, torej tudi uničenje vsakega, ki mu nasprotuje, s tem pa si ustvarja namenski maneverski prostor za jihadiste⁵ s celega sveta. V tem trenutku imamo Iran, Rusijo, Francijo in VB, ki so vsi vpeti v boje Bližnjega Vzhoda (Robin Yassin-Kassab, UK air attack on Islamic State: Syrians give reactions, http://www.bbc.com/news/world-middle-east-34992616, 04.12.2015).

Iz ekonomskega vidika in težnje po razvoju našega farmacevtskega podjetja v Iranu, geo-politično doganjane v širši okolici Irana predstavlja resen problem in ga je potrebno vzeti z najvišjim možnim kritičnim pristopom. Na drugi strani pa je pomembno, da se zavedamo potencialnih možnosti poslovanja Iran-a, ki je po dolgem času pristal na zahteve svetovnih velesil in ponovno odprl vrata gospodarstvu. Iran vsekakor predstavlja ekonomsko močno državo, ki je pomembna za večje velesile kot je ZDA. Kombinacija, prepovedi ekonomskih sankcij ter strateško pomembno stičišče (predvsem za poslovanje s farmacevtskimi izdelki) in neobremenjeno območje (ni veliko beguncev), Iran za nas predstavlja potencialno tržiče naše proizvodnje. V pričakovanju širitve v državo Iran, nas bo v nadaljevanju zanimalo, kateri del Irana ima največji potencial za širitev našega farmacevstkega podjetja, s pomočjo metode multivariatne analize.

---

3 POZICIONIRANJE PODJETJA V OKOLJU IRANA

Osrednje poglavje dokumenta se nanaša na pozicioniranje našega farmacevtskega podjetja v državi Iran. Torej v nadaljevanju bomo navedli zunanje in notranje grožnje/tveganja za naše farmacevtsko podjetje, ki se želi širiti v Iran. S pomočjo multivariante analize (zunanje poslovno okolje) bomo prišli do podatka, katere province so najbolj, manj in najmanj razvite za svoj lasten napredek in razvoj ter s tem posledično imajo tudi zdravo in potencialno poslovno okolje. Podatki multivariantne analize nam bodo služila kot orodje pri odločanju, kam je najbolje širiti proizvodnjo glede na več kot 40 izbranih družbenih spremeljivk Irana. Glede na najbolj potencialne province širitve, bomo v nadaljevanju analizirali še nekatera ključna tveganja podjetje v Iranu, glede na pomembne družbene in poslovne kazalnike (naravne nesreče, konkurenca, kultura poslovanja, zakonodaja, outsourcing, kriminal,...).

3.1 Multivariantna analiza Irana

Za izdelavo modela lokalne zmogljivosti provinc, so uporabljene spremenljivke⁶ , neposredno vplivajo na kakovost življenja in občutek perspektivnosti pri prebivalstvu,Statističnega urada Irana, ki je slednji črpal iz različnih virov političnih institucij Irana. Poleg tega so upoštevani tudi podatki iz Svetovne banke, CIA worldfactbook in ostalih verodostojnih virov mednarodnih organizacij. Večina podatkov je iz obdobja 2012 - 2013. Statistična enota je definirana z nazivom province in številom prebivalstva v njej. Pri analizi so upoštevane naslednje skupine spremenljivk (glej Graf 1): a) geografske (7), b) demografske (8), c) ekonomske (11) , d) socialne (11) in e) politične (6). Pri analizi skupin (glej Graf 1) je v prvi, »zelo zmogljivi«, Tehran, ki izrazito pozitivno odstopa od povprečja pri demografskih razmerah, na področju ekonomije, političnega stanja in socialne slike države. V primerjavi z zmogljvimi (7) in manj zmogljivmi (23) provincami Irana, Tehran nadpovprečno dosega rezultate pri skoraj vseh družbenih spremeljivkah, razen nekatere kot je popravilo in izgradnja objektov zaradi naravnih nesreč, prejemnikov socialne pomoči ter števila muslimanov in kristjanov kot politična spremeljivka. Tehran, kot »najbolj razvita« provinca Irana, skoraj 3-krat izstopa od povprečja, »zmogljivih« provinc Irana in 5-krat od »manj zmogljivih« provinc Irana. V smislu kvalitete in kakavosti, v našem smislu selitve del proizvodnje v Iran, Tehran predstavlja eno od najboljšo opcijo glede na pridobljene podatke. Na podlagi pridobljenih statističnih podatkov, je v nadaljevanju analizirana tudi GIS zmogljivost Irana (glej Sliko 3).

Graf 1: Lokalna zmogljivost provinc za trajnostni razvoj okolja, demografije, ekonomije, sociale in politike, lasten vir.

Slika 3: Prostorska razvrstitev provinc Irana glede na zmogljivost trajnostnega razvoja ter klimatska slika Irana.
Vir: lasten in http://www.ijehe.org/browse.asp?date=3-2012, 04.12.2015.

Iz zgornje Slike 3, lahko vidimo, kako so zmogljive province Irana razpršene po celotni državi in tudi klimatska slike je raznolika (od Severa in Zahoda, ki sta bolj vlažna, do sredine, na Jug in proti Vzhodu Irana, ki je bolj sušen). Iz stališča KVM, nas zanima, če imajo tudi zmogljive province Irana potencial, da bi preselili del proizvodnje našega farmacevtskega podjetja v eno od teh provinc. Na skrajnem severu Irana je zmogljiva provinca Vzhodni Azerbajian (1), ki predstavlja osrčje industrije Irana in jo oblikuje preko 5.000 različnih tipov proizvodnje - največ je metalne, mehanske, naftne ter kulinarične industrije. Poleg ekonomskega razvoja je omenjena provinca znana po svojih eminentnih univerzah (med njimi tudi medicinska fakulteta Tabriz), ki lahko služijo kot dobra vstopnica pri nadaljnem zaposlovanju domačega prebivalstva in pri razvoj R&R našega farmacevtskega podjetja (Iran chamber society, http://www.iranchamber.com/provinces/08_east_azarbaijan/08_east_azarbaijan.php,08.12.2015). Mazandaran (2) je ena od bolj gosto naseljenih provinc Irana in ima tudi najbolj raznolike naravne vire, posebej ima velike zaloge nafte in zemeljskega plina (Statistični center Irana, Statistical year book of Iran 2012-2013, http://amar.org.ir/english/Iran-Statistical-Yearbook/Statistical-Yearbook-2012-2013, 01.12.2015). Na področju ekonomije je usmerjena v agrikulturo, turizem je zelo razvit zaradi morja in bližine Tehrana, in veliko se vlaga v razvoj znanosti ter inženirstva (Mazandaran today, http://mazandaran.rmto.ir/English/SitePages/today.aspx, 08.12.2015). Razavi Khorasan (3) je provinca ki je sestavljena iz različnih etničnih skupin, med njimi pa je tudi velika skupina beguncev iz Afganistana. Z vidika našega podjetja provinca nima potencial za širitev oziroma selitev del naše proizvodnje, zaradi begunske problematike in slabih klimatskih razmer (suša). Esfahan zmogljiva provinca (4) ima tretje največje in najbolj naseljeno mesto v Iranu (za Tehranom in Mashhadom) ter predstavlja središče za več kot 2.000 podjetji. Poleg dobrega ekonomskega razvoja, prednjači v razvoju infrastrukture (mednarodno letališče, metro, železnice), kar ima velik potencial za našo proizvodnjo. Khuzestan provinca (5) je bogata z naftnimi surovinami in je ena od bogatejših provinc. Poleg tega predstavlja dom različnim etničnim skupinam in še danes so vidni ostanki 8-letne vojne z Irakom (Iran's complex Khuzestan region through the eyes of its childrehttp://www.theguardian.com/world/iran-blog/2014/jun/24/iran-arab-khuzestan-education-politics-minoritiesn, 09.12.2015). Iz stališča KVM je provinca Khusestan ekonomsko dobro razvita, vendar še vedno obstajajo prevelika varnostna tveganja zaradi etničnih nesoglasije in tudi klima ni primerna za razvoj naše proizvodnje. Sledi provinca Fars (6), ki predstavlja kulturno središče Irana in je uspešna v razvoju agrikulture, saj ima kar tri različne podnebne pasove. Poleg tega predstavlja središče solarne, nuklearne in tudi elektronske industrije Irana (Fars Province, http://www.mojahedin.org/newsen/30039/Fars-Province, 09.12.2015). Menim, da zaradi oddaljenosti od Tehrana (hitrejše in boljše trgovanje) ter neprimerne klime (prevroča poletja in premrzle zime), proizvodnja našega podjetja, ne bi bila smiselna iz različnih varnostnih tveganjih. Zadnja zmogljiva provinca je Kerman (7), ki je dolgo časa veljala za klimatsko izolirano območje, danes predstavlja pomembni transportno infastrukturno središče, bogato rudniško območje in ponuja kvalitetne usluge turizma ter izobraževanja (KERMAN i. Geography, http://www.iranicaonline.org/articles/kerman-01-geography, 09.12.2015).

Kot KVM menim, da na podlagi danih analitičnih in opisnih podatkov, bi bilo ekonomsko in varnostno smiselno selili del naše farmacevtske proizvodnje v središče Irana, Tehran, ali pa v tri zmogljive province, in sicer, Vzhodni Azerbajian, Mazandaran in Esfahan. Preden pa se odločimo za najprimernejšo lokacijo naše proizvodnje, je pomembno, da v nadaljevanju opredelimo ključna tveganja/odklone ter posebnosti poslovnega okolja Irana.

3.2 Ključna tveganja in odkloni ter posebnosti poslovnega okolja Irana

Na podlagi pregleda dokumentacije in analitične obdelave, menim, da v Iranu obstajajo ključna področja a) okoljevartvenih tveganj (poplave, požari,..), b) ekonomskih tveganj (konkurenca, možnosti outsourcinga na področju farmacije) c) kriminal v Iranu, d) pravnih posebnosti poslovanja e) kulturnega poslovanja v Iranu ter najpomembnejše f) političnega dogajanja, ki smo ga opredelili v začetku elaborata.

3.2.1 Okoljevarstvena tveganja za poslovno okolje Irana

Iran je država, ki se v svetovnem merilu visoko uvršča med države z večjim številom naravnih nesreč (Disaster Risk Management, http://www.ir.undp.org/content/iran/en/home/ourwork/Disaster_risk_management/overview.html, 09.12.2015).

Iz spodnjega grafa (Graf 3) vidimo, da ima Iran največ ekonomske izgube na področju naravnih nesreč, največ zaradi suše (46 %) , sledijo potresi (30%) ter nazadnje poplave (24 %). V Iranu je več kot 2/3 zemlje v sušnem območju, zaloge vode so izredno nizke in stanje se bo v naslednji letih samo še poslabšalo (Iran’s Environment: Greater Threat than Foreign Foes; http://iranprimer.usip.org/blog/2013/oct/28/iran%E2%80%99s-environment-greater-threat-foreign-foes, 18.12.2015). Iz vidika KVM Iran predstavlja visoko tveganje za normalno poslovanje v okolju večjih in težko kategoriziranih naravni nesreč. Poplave so najpogostejše na severnem delu Irana (vključuje zmogljivo provinco Vzhodni Azerbajian, Tehran in Mazandaran, izključena je provinca Esfahan). Potresi zajemajo celotno območje Irana, izključen je samo sušni centralni del (provinca Esfahan). Nazadnje pa so tukaj še vedno hujša obdobja suše, ki se raztezajo po celotnem centralnem delu Irana (izključene vse potencialne province razen province Esfahan). Posledice naravni nesreč se vsekakor odražajo na ekonomskem poslovanju, kjer je kar nekaj groženj, ki vpliva na vsesplošno poslovanje podjetij v Iranu in jih moramo dosledno vključiti v analizo.

Graf 2: Vzroki ekonomske izgube Irana glede na tip naravne nesreče
Vir: Iran, Islamic Rep of, Disaster & Risk Profile, http://www.preventionweb.net/countries/irn/data/, 10.12.2015.

3.2.2 Ekonomske grožnje, posebnosti in odkloni v državi Irana

Iran je klasificiran kot srednje-visoka prihodkovna ekonomija, z letnim BDP/prebivalca okoli 5.780 $, s presežki denarnih sredstev ter majhnimi obveznostmi zunanjih dolgov. Ekonomija je odvisna od naftnih surovin in plina, in sicer okoli 20 % BDP-ja, 60 % od prihodkov vlade ter preko 70% od prejemkov od izvoza. Z trenutnim predsednikom Hassan Rouhani, se je odprl nov list ekonomskega poslovanja v Iranu. Odpoved ekonomskih sankcij s strani svetovnih velesil, pomeni večje investicije v Iran, predvsem s pričetkom v letu 2016 (Euler Hermes Economical research, Iran report, http://www.eulerhermes.com/mediacenter/Lists/mediacenter-documents/Country-Report-Iran.pdf, 18.12.2015). Za farmacevtska podjetja, ki že delujejo in želijo delovati v poslovnem okolju Irana, prepoved ekonomskih sankcij pomeni, predvsem preklic finančnih ovir, ki so bile do sedaj neizogibne (čeprav so farmacevtski izdelki in pripomočki izvzeti iz ekonomskih sankcij!). Te finančne ovire so bile predvsem neuspešne in dolgoročne transakcije, ker ne uporabljajo SWIFT transakcije, kar pomeni, da niso dobili plačila v dogovorjenem roku. Poleg tega morajo farmacevtska podjetja v Iranu najti pooblaščene posrednike in banke, ki so pripravljeni ravnati s sredstev iz Irana, tudi če je to zakonito. Če se bo omenjena finančna težava v prihodnjem letu odpravila, je predviden razvoj farmacije v Iranu iz nizko tehnološke v visoko tehnološke farmacevtske produkte, v bolj kompleksna in dražja zdravila (Elizabeth Whitman: Iran Nuclear Deal: Lifting Sanctions Could Transform Business For Pharmaceutical Companies, Ease Financial Roadblocks, http://www.ibtimes.com/iran-nuclear-deal-lifting-sanctions-could-transform-business-pharmaceutical-companies-2010481, 18.12.2015). Statistični urad Irana pravi, da je bilo v letu 2011 aktivnih 89 faramcevtskih podjetij v Iranu (od tega je 10 lokalnih največjih podjetij) ter 123 ostalih podjetij, ki so uvažala zdravila (U.S. pharmaceutical giant in Iran, http://en.trend.az/iran/2246341.html, 18.12.2015). Iz naštetega lahko opazimo, da obstaja velika konkurenca na tržišču Irana in kot KVM predlagam inicialni razvoj naše farmacije v visoko tehnološka področja farmacije, ki je še vedno v povoju.

Poleg konkurečnega okolja in ekonomskega stanja je za selitev naše farmacevtske proizvodnje pomembno tudi vprašanje outsourcinga . Po pregledu dokumentacije o outsourcingu⁷ v Iranu (Mohammadreza Akbari, Factors Affecting Outsourcing Decisions in Iranian Industries, http://vuir.vu.edu.au/22299/1/Mohammadreza%20Akbari.pdf, 18.12.2015). imajo najvišjo stopnjo prav IT podjetja, kar bi bilo potrebno še malo raziskati s strani našega oddelka za informatiko. Smiselno bi bilo potrebno še preučiti outsourcing za varovanje objektov na območju, kjer bomo morda selili proizvodnjo.

Glede na okoljevarstvene in ekonomske grožnje, tveganja in posebnosti je prav, da omenimo še nekaj pravnih in kulturnih posebnosti poslovanja v Iranu ter kriminaliteto, ki bi lahko vplivala na naše uspešno poslovanje.

3.2.3 Kriminal v Iranu

Zaradi političnega dogajanja, ekonomskih sankcij, je veliko ljudi ostalo brezposlenih in živi v revščini. Edino, kar si lahko privoščijo so droge, ki so finančno bolj dostopne kot hrana. Zaradi tega ima Iran med največjo stopnjo odvisnikov opiatov v svetovnem merilu. Iz tega izhaja tudi visoka stopnja kriminala in preprodaje drog. Predvsem so tukaj v ospredju večja mesta kot je Tehran (Tehran Battles Drugs, Addiction and Crime, http://www.al-monitor.com/pulse/originals/2013/05/iran-drugs-heroin-crime-tehran.html, 22.12.2015). Iz vidika KVM bi bilo za našo proizvodnjo smiselno najeti varnostno službo, ki bo varovala del naše proizvodnje in tudi naše osebje.

3.2.4 Pravne posebnosti poslovnega okolja Irana

Iran ima različne strukturirane pravne podlage za domača in tuja podjetja, ki delajo v Iranu. Prav zaradi tega je potrebno nekaj pravnih podlag kot je komercialni civilni kodeks, regulativa izvoza in uvoza, pravila socialnega zavarovanja, obdavčitve in še mnogo drugih, podati v podroben pregled naši nadrejeni Pravni službi. Po mnenju vira (Iran: Business laws and Regulations, http://www.irxp.com/laws/, 22.12.2015) je prav, če želim ustanoviti/preseliti podjetje v Iran, da se seznanimo vsaj z »Investicijsko-promocijskim in zaščitnim aktom tujih investitorjev« ter z »Aktom za registracijo tujih podjetij«. Poleg tega je smiselno, da se odločimo, ali bomo delovali v coni glavne države ali v coni proste prodaje. Vso našteto je potrebno pogledati pod drobnogled skozi oči naše in tudi morebitne tuje pravne službe. Šele nato se lahko odločimo, kaj to pomeni za naše poslovanje v Iranu. Če se odločimo pozitivno, moramo dobro poznati tudi kulturo poslovanja v Iranu, ki bo opredeljena v nadaljevanju.

3.2.5 Kultura poslovanja in protokol v Iranu

Če se odločimo za poslovanje v Iranu se moramo predhodno dogovoriti za sestanek (nekaj tedno in prevriti teden preden pridemo v Iran) preko telefona in tudi preko e-mailov. Delovni čas je od 09.00 do 17.00 ure (malica za 1 uro okoli 13.ure in petek je dela prost dan). V času glavnih praznikov je celoten poslovni svet v Iranu ustavljen za 2-3 tedne.

Iračani niso velikokrat točni glede ure, od nas pa bodo to pričakovali. Če bomo sodelovali z vlado Irana, moramo ostati potrpežljivi, saj je sistem kaotičen, pol birokracije, ki je velikokrat nelogičen. Poleg tega je smiselno, da si pri poslovnem svetu Irana najamemo prevajalca, saj večina ljudi ne govori angleško. Pred sestankom veliko dajo na vprašanja osebne note (družina, zdravje,..) šele nato pričnejo s pogovori o poslovanju in pitjem čaja (več o navadah in šegah poslovanja v Iranu si lahko preberemo še na Doing Business in Iran, http://www.kwintessential.co.uk/etiquette/doing-business-iran.html, 22.12.2015).

Kultura poslovanja kot posebnost poslovnega okolja, pravna podlaga, ekonomske posebnosti (predvsem na področju farmacije) , okoljevarstveni odkloni Irana, krovna analiza družbenega stanja ter nenazadnje geo-politično stanje, vsi ključni in pomembni dejavniki in prikazatelji tveganja pri selitvni naše farmacevtske proizvodnje v Iran. Posledica pridobljenih rezultatov je v nadaljevanju skupek predlogov oziroma načrt obladovanja ključnih tveganj za morebitno uspešno poslovanje v Iranu.

---

4 NAČRT ZA OBLADOVANJE TVEGANJ ZA POSLOVNO DELOVANJE V IRANU

Na podlagi različnih tipov groženj, bomo v nadaljevanju oblikovali matriko groženj, kjer je v prvi vrsti pomembna identifikacija groženj (smo že opredelili in opisali), analiza/ocena rizika ter nenazadnje še načrt ukrepov za omejitev/zmanjšanje vpliva groženj na delovne procese ter končna odločitev o selitvi del porizvodnje v Iran.

Iz spodnje tabele (Tabela 2) vidimo matriko ključnih groženj v Iranu, ki imajo lahko visok (rdeča barva), srednji (zelena barva) ali nizek (modra barva) vpliv na naše procese poslovanja v Iranu (7 ključnih področij). Na podlagi spodnje matrike (Tabela 2) bomo opisali načrt za obladovanje ključnih tveganj, in sicer s kontroliranjem ali ublažitvijo grožnje ter seveda z analizo cena-korist. Po pregledu bomo za zaključek navedli še nekaj ključnih ugotovitev, ki nam bodo koristile pri odločitvi pri morebitni selitvni proizvodnje v Iran.